ZBIRKE

Na plavžu 58, 4228 Železniki

tel. (04) 514 73 56

Stalne zbirke:

železarstvo (rudarstvo, fužinarstvo, žebljarstvo), 

lesarstvo (sodarstvo, oglarstvo, žagarstvo), 

skriljna kritina,

čipkarstvo, 

spominska soba ak. prof. dr. Franceta Koblarja,  

zbirka o NOB, 

galerija.

Poslopje muzeja v Železnikih: Plavčeva hiša

Plavčeva hiša je, poleg najstarejše hiše v Železnikih - Plnade, najpomembnejši fužinarski objekt v Železnikih, tako po pričevalnih, stavbno razvojnih in arhitektonskih elementih. V hiši je množica obokanih prostorov in notranjih portalov, v 2. nadstropju je lepo ohranjen štuko strop. Notranji prostori so se redno obnavljali. Leta 1997 pa se je pričela temeljita obnova stavbe, tako notranjosti kot zunanjosti, je bila končana leta 2010. Plavčeva hiša je kot arhitekturni spomenik 1. kategorije model za obnovo drugih pomembnih stavb v kraju.

 

Zbirke 

Zbirke Muzeja Železniki predstavljajo več kot 600 - letno zgodovino železarstva od kopanja železove rude, transporta rude, njenega taljenja v plavžu, predelave surovega železa v fužini v polizdelke in izdelavo končnih izdelkov v kovačnici ali vigenjcu. Vse to je prikazano z maketami, v katerih vsi pomembni stroji in naprave delujejo. Tudi žaganje lesa na vodni pogon in pridobivanje oglja je prikazano z maketo. Ostale zbirke prikazujejo dejavnosti, ki so bile v zgodovini tesno povezane z železarjenjem in njegovim propadanjem ter so se kasneje razvile v samostojne obrti: sodarstvo, izdelovanje skriljne kritine, izdelovanje čipk. V Muzeju pa je predstavljeno tudi društveno delovanje v kraju, prav tako pa je tu tudi spominska soba železnikarskega rojaka, akademika profesor doktorja Franceta Koblarja in krajša predstavitev narodno osvobodilne borbe v Selški dolini. 

ŽELEZARSKI ODDELEK 

Zbirka RUDARSTVO 

predstavlja preprost vpadni jašek v rudnik s plastikama rudarjev pri delu z vitlom in jamskim vozičkom. Razstavljene so tudi jamske svetilke, transportna sredstva za prevoz rude ter kamenine in rudnine Selške doline. 

 

Zbirka FUŽINA 

Pri plavžu je stal tudi predelovalni obrat za surovo železo in skupaj s plavžem tvoril tako imenovano fužino. V zbirki je stoji maketa tega spremljajočega obrata, v kateri je delovalo veliko kladivo na vodni pogon, imenovano tudi "norec". Pod kladivom so velike kose surovega železa prekovali v manjše in jih kovali tako dolgo, da je železo postalo kovno. Zbirka prikazuje tudi izdelke, ki so jih kovači kovali poleg žebljev, ki so bili glavni železarski proizvod kraja. 

Zbirka VIGENJC 

Od 62. kovačnic ali vigenjcev, ki so v kraju delovali okrog leta 1800, se ni ohranil niti eden. Tako tudi ta obrat predstavlja muzej z maketo. Vigenjc je bil žebljarski obrat, v katerem so kovači in kovačice, tudi otroci od 9 let starosti dalje, kovali žeblje.

LESARSKI ODDELEK 

Zbirka SODARSTVO 

Žeblji so zaradi svoje teže in oblike zahtevali močno in trdno embalažo, zato ni čudno, da so jih prevažali in prodajali ravno v sodih. Dejavnost je v kraju stara verjetno toliko kot železarstvo (vsaj od sredine 14. stol. dalje). Sodarji so izdelovali tudi drugo embalažo in posodo, ki se je uporabljala pri gospodinjstvu in v kmetijstvu. Sodarska obrt je bila tudi edina, ki je po propadu železarstva znala poiskati novo tržišče in se tudi zadružno organizirati. 

Zbirka OGLARSTVO 

Oglje je bilo glavno kurivo za kurjenje plavža in ognjišč. Preprosta maketa prikazuje vse faze od priprave lesa do podiranja kope in shranjevanja oglja. 

Zbirka ŽAGARSTVO 

Selška dolina je bila zelo bogata z lesom. Žaganje lesa pa je bil pomemben zaslužek prebivalcev. Tudi ta zbirka prikazuje z maketami delo na žagah na vodni pogon. Še leta 1910 je bilo v Selški dolini 42 žag "venecijank". 

OSTALE ZBIRKE 

SKRILJNA KRITINA 

Okolica Železnikov je zibelka izdelovanja posebne vrste strešne kritine iz kamna, ki mu rečemo skrilj, v Sloveniji. Ker ta lepa kritina na žalost izginja s streh, saj je nihče več ne izdeluje, je v muzeju našla svoj prostorček. 

Zbirka ČIPKARSTVO 

Znanje izdelovanja čipk (klekljanja) je v Železnike prišlo iz Idrije okoli leta 1881 in tu hitro našlo svoje mesto. Že leta 1907 je bila ustanovljena Čipkarska šola. Zbirka prikazuje zgodovinski razvoj čipke od preprostih čipk "na meter", narodne čipke do zapletenih tankih prtičkov in oblačil. V zbirki pa je tudi nekaj etnoloških predmetov opreme stare kuhinje in drugega pohištva.

Muzejski kotiček MALI KRUHEK ali DRAŽGOŠKI KRUHEK

Ročno oblikovano in krašeno pecivo iz medenega testa v različnih podobah je danes značilno predvsem za Dražgoše in Železnike, po podatkih za prva desetletja 20. stoletja pa so kruhke v Selški dolini pekli vsaj še na Češnjici, v Selcih, Dolenji vasi, na Zalem Logu in v Spodnji Sorici. Po ročnem načinu izdelave se dražgoški kruhki ločijo od še ene oblike malih kruhkov, ki je značilna za Škofjeloško – loških kruhkov, ki jih odtiskujejo v izrezljane lesene modele. V kotičku so predstavljene oblike, okrasje in priložnosti, ob katerih so pekli in kupovali kruhke, omenjeni so trije možni izvori peke kruhkov, del predstavitve pa je film Mali kruhek, kjer je pregledno in nazorno prikazana izdelava modela, peka loškega kruhka in peka dražgoškega kruhka. 

SPOMINSKA SOBA akademika profesor doktor Franceta Koblarja 

V kovaški družini rojeni France Koblar je z 10. letom šel po poti svojega očeta kovača. Bistremu in nadarjenemu fantu pa so dobri ljudje omogočili šolanje in dokončal je slavistiko in latinščino na Dunaju. Znan je kot gledališki kritik, profesor zgodovine slovenske dramatike, gledališki in radijski režiser, kot akademik pa je v glavnem delal kot urednik in pisec opomb zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Zbirka prikazuje njegovo življenje in delo v sliki, besedi in s predmeti njegove delovne sobe.

ZBIRKA O NOB v Železnikih 

Maja 1996 je bila odprta manjša pregledna zbirka o Drugi svetovni vojni na območju Selške doline in Železnikov.

Arheološka vitrina Štalca

Selška dolina je arheološko slabo raziskana. V času starejše železne dobe ali halštata (800 – 400 pr n. n. št.) so današnje slovensko ozemlje poseljevale različne skupnosti. Po obliki naselij, načinu pokopa mrtvih, obliki in načinu izdelave uporabnih predmetov ter noši oblačil razlikujemo med šestimi kulturnimi skupinami: posoško, koroško, ljubljansko, notranjsko-kraško, dolenjsko in štajersko. Raziskave na Štalci kažejo na tesne povezave s posoško (svetolucijsko) skupino, opazni pa so tudi vplivi dolenjske in ljubljanske skupine. Sorodnosti s posoško skupino so najbolj vidne iz načina izdelave keramike z glavničenim okrasom, okrasih na svitkih in iz redkih kovinskih najdb.

PLAVŽ 

Nasproti Muzeja v Železnikih stoji tehniški spomenik plavž - peč za taljenje železove rude. Znan je kot edini plavž take vrste ohranjen v Evropi, hkrati je tudi prvi zaščiten tehniški spomenik v Sloveniji, saj je bil zaščiten že leta 1941. Ogledati si ga je mogoče kadarkoli, tudi ponoči, saj je osvetljen.